Februar: Fašenk, Prešernov dan in Valentinovo
Februar nas vsako leto popelje skozi raznolik spekter praznovanj. Od tradicionalnega pusta, ali “fašenka” kot mu pravimo na Ptuju, kjer so mi otroška leta nabrala živahne spomine na pustne norčije, do globoko zasidranega Prešernovega dne in vse bolj priljubljenega Valentinovega, vsak praznik nosi svoje posebnosti.
Prešernov dan: Kaligrafija kot odraz kulture in miru.
Na Prešernov dan, ki slavi našega velikega pesnika Franceta Prešerna, sem se letos odločila za poseben projekt. Kaligrafski zapis sedme kitice Prešernove “Zdravljice” ne predstavlja zgolj umetniškega dela, ampak tudi prizadevanje za pristnost in mir. Ta himna, ki je edinstvena v svojem pozivu k miru, namesto k boju, simbolizira vrednote, ki so v današnjem svetu vse prevečkrat spregledane. Z zapisom “Zdravljice” želim sporočiti, da je mir, pristnost in kultura tisto, kar nas v resnici bogati.
Veselim se združevanja različnih umetnosti. Besede znamenitega slovenskega pesnika, ki so postale državni simbol, popeljem v svet kaligrafije, kjer se čustva preko črnila zlijejo na papir in na koncu svoje kaligrafske poti pristanejo na vsakodnevnem predmetu, kot je skodelica kave. In že smo pri Ivanu Cankarju.
Pust: Od maskiranja do iskanja pristnosti.
V otroštvu, preživetem v srcu pustnega mesta Ptuj, sem z velikim navdušenjem in hkrati strahom pričakovala pustno rajanje. Maskiranje in vživljanje v različne like je bilo zame neizmerni vir veselja a hkrati so mi kot otroku prinašali tudi nekaj strahu, saj so veliki Korenti v spremljavi redečega Hudiča strašili otroke. Pustni čas je bil kot čarobna dežela, kjer sem lahko za nekaj trenutkov postala nekdo drug. Vendar pa, ko se leta nabirajo, začne človek iskati drugačne vrednote.
Življenje nas postavi pred številne izzive, kjer moramo pogosto nositi različne maske – v službi, doma, v družbi. Sčasoma sem spoznala, da iščem nekaj bolj pristnega, nekaj, kar odseva moj resnični jaz, ne pa zgolj vloge, ki jih igram v vsakdanjem življenju. Pust mi je dal možnost, da sem za trenutek postala nekdo drug, a sedaj želim biti zgolj jaz – avtentična, brez mask, ki nam jih družba prepogosto vsiljuje. Niti razmišljala nisem, ko sem se s Ptuja preselila v Cerknico, da sem ponovno v središču pustnega dogajanja.
Zanimivost o pustu: Izvira iz besede »mesopust« – pusti meso. Kristjani vsako leto na sredo po pustnem torku praznujejo pepelnično sredo. Za mnoge je ta dan pomemben, ker z njim začnejo svoje 40-dnevne postne zaobljube.
Valentinovo: Ključ do korenin ali do srca?
Valentinovo, znano tudi kot praznik svetega Valentina, se praznuje 14. februarja. Ta dan, ki izvira iz krščanskega čaščenja svetega Valentina mučenca, ki je postal svetovno priznan kot praznik ljubezni in romantike, združujoč kulturne, verske in komercialne vidike. “Valentin ima ključ do korenin” je star slovenski pregovor, ki simbolično označuje začetek pomladi in bujenja narave.
Vabim vas, da praznujete praznik, ki vam je najbližji, ali pa kar vse tri, in jih preživite z ljudmi, ki so vam pri srcu. Naj vas ogreje nežno sonce in milina prebujajoče narave.