Blog

Napake so pri kaligrafiji del učnega procesa, zato se jih ni treba sramovati. Natančnost ni samoumevna. Naučimo se je skozi vajo, pri zdelavi konkretnih izdelkov in preko samoevalvacije. Biti moramo dovolj, a ne preveč samokritični.

Redna vaja je pri kaligrafiji ključnega pomena za napredek. Zato starih vadbenih listov ne zvržite takoj, ker z rezultatom niste popolnoma zadovoljni.

Pomemben je napredek in ne popolnost. Vedno boste našli nove načine izboljšave.

Stare liste z vajami zato ohranite in jih čez nekaj mesec primerjajte s svežimi, ko ste že napredovali. Razlika bo očitna.

Umik v natančnost, potrpežljivost in umirjenost

Kaligrafija, starodavna umetnost lepega pisanja, je že stoletja prisotna v različnih kulturah po vsem svetu. Od kitajske in japonske kaligrafije do arabske in latinske, vsaka tradicija prinaša svoje edinstvene tehnike, orodja in estetske principe. Kaligrafija lahko nadomesti sliko ali se odlično ujame z mnogimi slikarskimi tehnikami. Kljub kulturnim razlikam ima kaligrafija eno skupno značilnost – preciznost. Lahko ji rečete natančnost doslednost, pravilnost, temeljitost. karkoli vam najbolj ustreza.

Zakaj je natančnost ključnega pomena?

Kaligrafija ni zgolj pisanje, temveč vizualna umetnost, ki združuje estetiko, simetrijo in harmonijo. V zgodovini so bile kaligrafske spretnosti zelo cenjene. V starodavni Kitajski so bili kaligrafi visoko spoštovani, njihovo delo pa je bilo cenjeno kot izraz intelektualne in umetniške odličnosti. Natančnost v kaligrafiji ne pomeni le estetske popolnosti, temveč tudi spoštovanje do tradicije, kulture in zgodovine. Kaligrafija zahteva leta vadbe in potrpežljivosti, saj mora kaligraf obvladati tehniko, nadzor orodij in materialov ter razumeti pomen prostora in kompozicije. Vsaka poteza, ne glede na to, kako majhna ali subtilna, prispeva k celotnemu umetniškemu delu, zato je natančnost ključnega pomena za dosego harmonije in lepote, ki jo kaligrafija prinaša.

Natančnosti in doslednosti se v kaligrafiji se ne doseže čez noč.

Potrebna je dolgotrajna praksa, ponavljanje in osredotočenost na detajle. Vsaka poteza mora biti natančno načrtovana in izvedena. A ravno skozi ta proces se naučimo, česar v današnjem času zelo primanjkuje – potrpežljivosti.

Današnji tempo nas vse priganja. otroci imajo ogromno prostočasnih aktivnosti, da le stežka ohranijo fokus. Odraslim se ravno tako mudi. Iz službe domov, razvozit vse otroke na njihove dejavnosti in potem morajo poskrbeti še zase in svoje aktivnosti. Skačejo iz hobija v hobi. To soboto vrtičkanje, drugo soboto kvačkanje, v torek delavnica slikanja, v četrtek izdelki iz gline, v petek meditacija… In potem nekje vmes še malo kaligrafije.

Za mnoge je kaligrafija prezapletena, da bi se ukvarjali s črtami, črticami, razmerji, potezami in vztrajali dlje od triurne sobotne delavnice. A kalirafija vam lahko ponudi več kot le triurni pobeg. Kaligrafija je potovanje tisočerih potez.

“Nekateri v kaligrafiji najdejo svojo pot, drugi svojo potrpežljivost,

ki je v svetu takojšnjega nagrajevanja prava supermoč.”

Bombažna vrečka s kaligrafskim napisom

Naprej zastava slave – Himna Slovenske vojske

Hitenje se pri kaligrafiji ne splača

Hitrost in kaligrafija ne gresta skupaj. Nedavno sem morala dokončati projekt v enem dnevu zaradi usklajevanja, ki je trajalo dlje kot sem pričakovala.

Včasih mi celo kak znanec reče:

“Zlatka, ne kompliciraj, mudi se!”

Pri kaligrafiji ne hitimo. Za vsak izdelek potrebujemo dovolj časa. Od idejnega  osnutka, potrjevanja, izdelave, končne kontrole in morebitnih popravkov. Nenazadnje se črnilo mora posušiti preden naš izdelek lahko gre iz rok. A verjemite, črnilo sem sušila tudi z fenom za lase. To vsekakor odsvetujem. Če vas zanima zakaj, kar preizkusite to neumno početje.

Multitasking ali večopravilnost, zagotovo privede do slabših rezultatov. Kadar stranka želi izdelek v nekaj dneh, raje takšno delo odklonim, saj se včasih črnilo predolgo suši. Sploh v deževnih dneh, ko je veliko vlage.

Pri večurnem kaligrafskem graviranju so utrujene tudi moje oči. Pri manjši pisavi namreč uporabljam tudi lupo.

Te steklenice na spodnji fotografiji sem gravirala kar 8 ur. Seveda vsega teksta ne vidite. Na stranskem delu steklenice sem gravirala tudi imena in priimke, ki so bili zelo dolgi, ponekod dvojni. Tukaj jih ne prikazujem zaradi GDPR. Viden je le prednji napis v latinščini.

Graviranje kaligrafije je dolgotrajen postopek, saj sveder ni prožen kot kaligrafska konica in zato pušča le enakomerno sled. Kaligrafija pa je značilna ravno po svojih kontrastih tankih in širokih potez.

Pri graviranju nosim tudi zaščito dihal in vida, saj je stekleni prah škodljiv in draži kožo.

• Najprej naredim osnutek izgleda.
• Določim velikost pisave.
• Narišem črte.
• Napišem osnutek z markerjem ali s svinčnikom za steklo.
• Graviram prvič.
• Steklenico očistim ostankov steklenega prahu.
• Graviram drugič, tako, da širim samo del poteze, ki bi jo kaligrafsko pero naredilo širšo, ker je razcepljeno. Lahko bi rekli, da gre za “faux calligraphy”. A brez znanja prave kaligrafije ne gre.
• Ponovno očistim steklenico.
• Graviranje premažem z obstojno zlato pasto.

Ročno gravirana spominska steklenica

Tudi vlaga vpliva na rezultate pri kaligrafiji

Spomladi, ko je veliko deževja in visoka relativna vlaga, je pisanje zelo oteženo. Roke se lepijo na papir, črnilo ne teče tekoče in se predolgo suši. Klimatske naprave lahko pomagajo ustvariti ustrezne pogoje za pisanje. Pravilna priprava prostora in uporaba rokavic ali dolgih rokavov lahko preprečita, da bi se roka ustavljala na papirju.

Najpogostejše napake pri začetnikih kaligrafije

1. Preskakovanje osnov

Mnogi začetniki preskočijo osnovne veščine in se takoj lotijo zapletenih elementov. Vsako učenje nove veščine zahteva postopno učenje osnov in šele nato zahtevnejših elementov.  Pri kaligrafiji je prav tako izjemnega pomena, da najprej obvladate osnovne poteze in pravilno držo telesa in peresa. To vam bo pomagalo razviti trdne temelje za napredek.

2. Opustitev uporabe vodilnih črt

Vodilne črte so bistvenega pomena za enakomernost in doslednost pri kaligrafiji. Brez njih lahko črke postanejo neenakomerne in neurejene. Vodilne črte pomagajo ohraniti pravilno velikost, naklon in razmik med črkami, kar je ključno za estetsko privlačnost.

Poznamo vodoravne in navpične vodilne črte. Za eno vrstico kaligrafije potrebujemo 4 vodoravne črte. Dodatne tudi za višino številk. Navpične nam narekujejo naklon pisave, ki je lahko popolnom navpičen pod 90 stopinj ali pod določenim naklonom. Različne pisave se pišejo pod različnimi nakloni. Tudi v eni sami pisavi se lahko izmenja več različnih naklonov. Seveda lahko eksperimentirate in naklon rahlo spremenite, razvijete svoj unikaten slog.

Vodilne črte za Copperplate kaligrafijo.

Vodilne črte za kaligrafski zapis še niso poradirane.

3. Napačna izbira kaligrafskih orodij in materialov

Uporaba napačnih orodij za kaligrafijo lahko znatno vpliva na končni rezultat. Prava orodja za določen slog kaligrafije so ključna. Na spletu lahko najdete različne kaligrafske komplete, ki so napačno sestavljeni. Na primer, za kaligrafijo, ki jo pišemo s koničastim peresom ne bi uporabili širokega prirezanega peresa. Pravilna izbira orodij olajša delo in izboljša končni rezultat.

To pa ne pomeni, da si ne smete upati Italike pisati s koničastim peresom, čeprav se tradicionalno piše s širokim prirezanim peresom. Eksperimetniranje je zaželjeno, vendar je pred tem dobro poznati pravila, saj jih tako lahko prilagodimo na res inovativen in ustvarjalen način.

Veliko vlogo ima tudi izbira papirja. Tudi kadar le vadimo odsvetujem navadni 80g papir za tiskalnike, saj se črnilo grdo razliva in boste prepričani, da je to za vas pretežko, in da vam ne gre. Priporočam papir Color Copy 120 g ali brezkislinske papirje, ki so namenjeni kaligrafiiji

Več o kaligrafskih materialih si lahko preberete tukaj.

Ta set, ki sem ga našla na spletu je napačno sestavljen. S poštevnim – Oblique peresnikom, nikoli ne uporabimo prirezanih konic za kaligrafijo.

Color Copy 120 g/m2 – papir, ki ga uporabljam na tečajih kaligrafije.

4. Napačna drža, položaj in postavitev

Tri pomembne P-je (posture, placement, position – drža, postavitev, položaj) pogosto zanemarjamo, vendar imajo velik vpliv na vaše delo. Napačna drža lahko povzroči utrujenost in bolečine, kar vpliva na natančnost vaših potez. Pravilna drža in udoben položaj pri delu vam omogočata boljše gibanje roke. Položaj papirja na delovni površini je prav tako pomemben za dosego optimalnih rezultatov.

Priporočam ogled celotnega posnetka pravilnega sedenja pri kaligrafiji, kot ga lepo prikaže Paul Antonio

5. Nepravilna odprava napak

Napake se zgodijo, pomembno pa je, kako jih pravilno popraviti. Pri svežih napakah lahko uporabite papirnato brisačo za popivnanje odvečne barve.

Kadar je napaka že suha, lahko uporabite tanek čopič in vodo za nežno odstranjevanje pigmenta. lahko uporabite svetlo barvo v odtenku papirja in napako prekrijete.

Suho črnilo lahko popravljate s previdnim strganjem z nožem ali skalpelom. Pomembno je, da se naučite pravilno popravljati napake, ne da bi poškodovali papir.

Nasveti za izogib napakam pri pisanju

Skozi prakso sem tudi napake razdelila po vzrokih, ki so  raznovrstni.

• Slovnične napake, manjkajoče črke in ponavljajoče besede: Lahko se zgodijo zaradi napačne predloge ali kadar teksta ne lektoriramo, pravilno prevedemo ali prepišemo. Da bi se temu izognili, moramo biti pri delu popolnoma zbrani. Spodnja slika prikazuje kako sem ga polomila pri pisanju.

Nekaj prvih izvodov sem sicer napisala pravilno, nato sem  med pisanjem nevede spremenila besedilo v napačno. Seveda, saj se med pisanjem istega besedila “razvadiš” in ne preverjaš veš teksta. Takoj gresta glava in roka po svoje. Naredila sem 10 napačnih izvodov. Še dobro, da je bil ovitek iz prosojnega papirja le odet okrog voščilnice in sem ga lahko zamenjala.

Pavilen zapis bi se glasil: Herzlichen Glückwunsch ali Herzliche Glückwünsche

• Neenakomerni medčrkovni razmik: Te napake se zgodijo, kadar naš medčrkovni prostor ni enakomeren po vsem besedilu. Vsak kaligraf ima svoj slog pisave, ki pa je lep, če je opazna konsistenca pisanja skozi celoten izdelek.
• Napačen naklon, slaba oblika črk: Nepravilna oblika črke lahko nastane zaradi nepravilne drže peresnika in napačnega kota pod katerim držimo prirezana peresa, neuporabe vodilnih črt, nekonsistence ali neenakomernega pritiska pri pisanju. Odsvetujem tudi menjavo peresa med pisanjem izdelka, saj je lahko z novim peresom pisava nekoliko lepša, tanjša, robovi potez so ostrejši, razlika pa tudi zelo očitna.
• Napake zaradi papirnih vlaken: Nastanejo predvsem pri pisanju s koničastim peresom na ročno izdelan papir. Pred pisanjem ga je potrebno ustrezno pripraviti, da se pero ne zatakne v papirna vlakna.

Pri tem napisu nisem uporabila črtalnika, pero se je zataknilo v papirna vlakna, zato poteze niso pravilno tanke/široke. Ali opazite napake?

• Neuravnoteženo okraševanje – Flourishing: Okraševanja se učimo, ko je naša pisava že lepo izoblikovana. Upoštevajmo pravilo, da okraševanje ne sme motiti čitljivosti besedila, biti mora uravnoteženo. Pravilno okraševanja pri Copperplate pisavi je, da se držimo ovalov, da ni okraševanje drobno in da je načrtovano in ne spontano.

Prijazen namig na napake

Napake se zgodijo. Nekatere so popravljive, pri drugih je potrebno začeti znova. Napake na papirju niso tako drage, razen kadar gre za ročno izdelan papir ali dragocen predmet. Digitalna kaligrafija bolj odpušča napake, hitreje je ponovljiva, čeprav se mi cečkrat zdi težja za pisanje. Površina tablice namreč ne daje povratne informacije o iztrošenosti ali pravilni gostoti črnila kot sem to vajena pri pisanju s peresom.

Da bi se izognila napakam, rada vključim še koga drugega kot zunanjega opazovalca, ko pišem besedilo. Največkrat je to moj mož Gabrijel.

Potrebujem svež par oči, saj ko besedilo poznam skoraj na pamet, in vem, kaj moram napisati, še tako dolgo strmim v izdelek, ne da bi opazila napake. Šele, ko nekdo s svežimi očmi pogleda tekst, bo opazil napako in to veliko hitreje. Zato predlagam, da že pri osnutku z nekom preverite besedilo.

Urša me je nekaj dni nazaj tako simpatično opozorila na napake v besedilu, ki sem ga poslala za vajo. Tako je napisala:

“Zdravo, Zlatka!
Jaz se ti še 1x zahvaljujem za delavnico, res sem hvaležna, da si nam podarila svoje znanje.
Pogrešam torke.

Hvala ti tudi za to poslano sporočilo in vaje v njem. Ravno malo vadim. Natisnila sem si na klasičen papir, obupno se piše, ker ga pero kar trga. Sedaj sem izkusila, kako pomembno je tudi za vajo uporabljati dober papir.
Samo dobro namerno, nekaj slovničnih napak, da naslednji prejmejo pravilno: š-ju manjka strešica, življenja z a in ne e, j-ju manjka pikica – priponka..”

Več glav več zna, več oči tudi več vidi.

Tako simpatično mi je Urša – Uva popravila napake. Udeležencem tečaja bom poslala nov tekst za vajo, tipkarske napake tega prispevka pa bom popravljala sproti. Ugotovila sem namreč da imam neke vrste “tipkarsko dislekcijo”.

Na tečaju sem sicer dobila še kar nekaj dobrih povratnih informacij, ki bodo še izboljšali moje delovnike. Tako je Zala odlično predlagala, da se vsako črko posebej označi z navadno tiskano, da pri tistih bolj zapletenih ali okrašenih ni dvoma o kateri črki se pogovarjamo. O tem sem razmišljala že, ko sem se sama učila iz tuje literature in črke niso bile jasno označene.

“Pisanje kaligrafije je kot ples roke in srca. Samo najbolj potrpežljivi obvladajo plene korake.”

Sledite na: Instagram, Facebook in TikTok