Pero je močnejše od tipkovnice
Zakaj pisanje z roko premaga tipkanje pri razmišljanju in učenju?
Povzeto po članku Jonathana Lamberta
Če ste kot večina sodobnih digitalnih navdušencev, je verjetno minilo kar nekaj časa, odkar ste si vzeli trenutek in pisali z roko po papirju. Dolgotrajen proces zapisovanja misli, črko po črko, na papir postaja zgodovina v našem zaslonsko usmerjenem svetu, kjer so ročno napisana pisma in Postit listki zamenjani s tekstovnimi sporočili in tipkanimi nakupovalnimi seznami ali celo seznami v aplikacijah znanih trgovcev.
Elektronske tipkovnice prinašajo jasne prednosti in učinkovitosti, ki so nedvomno povečale našo produktivnost. Si predstavljate, da bi morali vsa svoja e-poštna sporočila pisati ročno? Da bi sledili trendom, številne šole uvajajo računalnike že v predšolskem obdobju, kar pomeni, da se nekateri otroci naučijo osnov tipkanja še preden se naučijo pisanja z roko. To pomeni, da znajo tipkati, ne znajo pa samostojno strukturirati črke na papirju.
Vendar pa lahko opuščanje tega počasnejšega, bolj otipljivega načina izražanja prinese precejšnje izgube, glede na vse več raziskav, ki razkrivajo presenetljive kognitivne koristi pisanja z roko. Pisanje z roko je koristno tako za otroke kot odrasle.
Nevroznanstveniki so ugotovili, da pisanje z roko vključuje kompleksno koordinacijo med motoričnimi in vizualnimi sistemi.
Študije kažejo, da zapisovanje abecede namesto tipkanja pri otrocih vodi k boljši in trajnejši prepoznavi in razumevanju črk. Pisanje na roke prav tako izboljšuje spomin in lažji priklic teh besed, kar postavlja temelje pismenosti in učenja. Pri odraslih pa zapisovanje zapiskov namesto tipkanja med predavanjem, vodi k boljšemu konceptualnemu razumevanju snovi.
“Med telesno izkušnjo pisanja z roko se dogajajo zelo pomembne stvari,” pravi Ramesh Balasubramaniam, nevroznanstvenik na Univerzi v Kaliforniji, Merced. “Ima pomembne kognitivne koristi.”
Te koristi so že dolgo priznane med nekaterimi avtorji, vključno z Jennifer Egan in Neilom Gaimanom, ki svoje zgodbe zapisujejo z roko, da spodbudijo kreativnost.
Znanstveniki pa raziskujejo, zakaj ima pisanje z roko tako dobre učinke. Nedavne raziskave slikanja možganov kažejo, da moč pisanja na roke izhaja iz relativne kompleksnosti procesa in kako prisili različne možganske sisteme, da delujejo skupaj pri reproduciranju oblik črk v naših možganih in na papirju.
Kaj »počnejo« vaši možgani med pisanjem?
Tako pisanje na roke kot tipkanje vključuje premikanje naših rok in prstov za ustvarjanje besed na strani. A pisanje z roko zahteva veliko bolj natančno koordinacijo med motoričnimi in vidnimi sistemi. Tako se zdi, da globlje angažira možgane na načine, ki podpirajo proces učenja. Lahko bi rekli, da je pero močnejše od tipkovnice.
Pisanje z roko je verjetno najbolj zapletena motorična spretnost, ki jih možgani obvladajo, pravi Marieke Longcamp, kognitivna nevroznanstvenica na Aix-Marseille Université.
Sophia Vinci-Booher, nevroznanstvenica z Univerze Vanderbilt, razlaga zapletenost pisanja na roko. “Vaši prsti morajo vsak opraviti različne naloge, da ustvarijo prepoznavno črko.”
Poleg tega vaš vidni sistem nenehno obdeluje oblikovanje te črke. Z vsako potezo vaš možgani primerjajo črko v nastajanju z mentalnimi modeli črk in besed ter v realnem času prilagajajo gibanje prstov.
Kaj lahko izgubimo, če opustimo pisanje?
Najbolj očitna posledica zaslonov in tipkovnic, ki nadomeščajo pisalo in papir, bi lahko bila sposobnost otrok, da se naučijo temeljnih gradnikov pismenosti – črk.
Poleg tega povečana uporaba zaslonov negativno vpliva na zdravje otrok, saj vodi k pomanjkanju gibanja in porastu okvar vida. Problem je bolj kompleksen, kot se zdi na prvi pogled. Prekomerna uporaba digitalnih naprav lahko prispeva k pomanjkanju fizične aktivnosti, kar vpliva na celoten razvoj otrok.
Moj otrok preveč časa bulji v telefon
Starši pogosto godrnjajo, da so njihovi otroci nepismeni in preveč časa preživijo na tablici ali telefonu, ne da bi se zavedali ironije svojih besed, saj so ravno oni tisti, ki postavljajo vzor in imajo moč omejiti uporabo digitalnih orodij.
Starši so tisti, ki otroku, celo dojenčku, dajo telefon v roke in s tem postavljajo temelje za zasvojenost z digitalnimi napravami, namesto da bi spodbujali bolj zdrave in ustvarjalne aktivnosti.
Otroci so ogledalo staršev in njihovo vedenje močno odraža okolje, v katerem odraščajo. Tako kot starši vzorčijo obnašanje, ki ga želijo videti pri svojih otrocih, tako tudi otroci nezavedno posnemajo navade in rutine svojih staršev. Če starši preživijo veliko časa na telefonih, je verjetno, da bodo tudi otroci raje segli po digitalnih napravah, kot pa se posvetili bolj ustvarjalnim in aktivnim dejavnostim. Ta pojav lahko opazimo povsod okoli nas; na pločnikih in prehodih za pešce je pogost prizor otrok, ki brezskrbno prečkajo cesto, zatopljeni v zaslone, brez zavedanja o svoji okolici.
Vzroki za ADHD in PTSD
Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD):
ADHD je nevrološka motnja, za katero so značilni težave s pozornostjo, hiperaktivnostjo in impulzivnostjo. Natančen vzrok ADHD ni znan, vendar raziskave kažejo na kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov. Dednost igra pomembno vlogo, saj otroci, katerih starši imajo ADHD, pogosto podedujejo to motnjo. Okoljski dejavniki, kot so izpostavljenost toksinom med nosečnostjo, nizka porodna teža in poškodbe možganov, lahko prav tako prispevajo k razvoju ADHD.
Posttravmatska stresna motnja (PTSD):
PTSD je psihiatrična motnja, ki se razvije po izpostavljenosti hudemu travmatičnemu dogodku, kot so naravne nesreče, nesreče, nasilni napadi ali vojna. Ljudje s PTSD doživljajo ponavljajoče se spomine na travmo, nočne more, hudo anksioznost in izogibanje situacijam, ki jih spominjajo na dogodek. Biološki, genetski in psihološki dejavniki lahko povečajo tveganje za razvoj PTSD. Dolgotrajna izpostavljenost stresu in pomanjkanje podpore po travmi prav tako prispevata k nastanku te motnje.
Zakaj je kaligrafija koristna tudi pri otrocih s posttravmatsko motnjo ali z motnjo pozornosti?
Zavedanje teh vzrokov lahko staršem pomaga razumeti, kako pomembno je ustvariti zdravo okolje za svoje otroke in omejiti uporabo digitalnih naprav v prid bolj ustvarjalnim in aktivnim dejavnostim. Vadba kaligrafije je lahko ena od takih dejavnosti, ki ne le zmanjšuje odvisnost od tehnologije, ampak tudi pozitivno vpliva na kognitivne funkcije in čustveno stabilnost otrok, še posebej tistih z ADHD in PTSD.
Več o tem si lahko preberete v naslednjih študijah:
- Dovepress – Effect of calligraphy training on hyperarousal symptoms for childhood (Dove Med Press).
- Lupine Publishers – Calligraphy Treatment of Children with ADHD: A Case Study (Lupine Publishers).
Uporaba pametnega telefona med hojo čez prehod za pešce. Snemano z dash-cam in ne z uporabo mobilnika med vožnjo..
Takšna vedenjska vzorčenja imajo globoke posledice za razvoj otroka. Čas, preživet pred zasloni, zmanjšuje priložnosti za učenje skozi igro in interakcijo z vrstniki, kar je ključnega pomena za razvoj socialnih veščin in kreativnega razmišljanja. Poleg tega lahko neprekinjena izpostavljenost digitalnim napravam vpliva na otrokovo sposobnost koncentracije in sposobnost zaznavanja nevarnosti v okolju, kar se jasno kaže v situacijah, kot je nepazljivo prečkanje ceste.
Starši nosijo odgovornost, da z lastnim zgledom pokažejo uravnotežen odnos do tehnologije in osebne interakcije. S spodbujanjem aktivnosti, ki vključujejo neposredno komunikacijo, branje knjig in fizično igro, lahko starši pomagajo svojim otrokom razviti bolj zdrave in uravnotežene navade, ki bodo pozitivno vplivale na njihov celostni razvoj.
Vzpostavitev takšnega zgleda ni le starševska dolžnost, temveč tudi priložnost, da otrokom pokažemo, kako pomembno je biti prisoten v trenutku in skrben do svoje okolice.
Upočasnjevanje in procesiranje informacij
Za odrasle je ena glavnih koristi pisanja na roke ta, da nas preprosto prisili, da se upočasnimo. Med sestankom ali predavanjem je možno tipkati, kar slišimo dobesedno. A pogosto informacij dejansko ne procesiramo – le slepo tipkamo. Če zapisujemo zapiske ročno, ne moremo vsega zapisati, zato moramo informacije procesirati, pisati ključne besede ali fraze ter uporabljati risbe ali puščice za obdelavo idej. To pomaga, da se informacije dlje časa zadržijo v spominu.
Takšne povezave in integracija so še vedno možne pri tipkanju, vendar morajo biti narejene bolj načrtno. In včasih seveda zmaga učinkovitost. Ko pišete dolg esej, je seveda veliko bolj praktično uporabiti tipkovnico.
Pogled na prihodnost
Kaj bo torej s človeštvom, če opustimo pisanje in vse prepustimo robotom? Morda bomo izgubili nekaj temeljnih kognitivnih procesov, ki nam omogočajo, da se učimo in razmišljamo na polno. Medtem ko se nekatere države trudijo ohraniti pouk pisanja v šolah, je možno, da se bo prihodnja generacija zanašala zgolj na digitalna orodja, s čimer bomo morda žrtvovali del našega miselnega potenciala.
Imeli bomo več prostega časa. Odlično. A niso enako trdili že za pralni stroj? Zakaj torej ne bi del tega časa namenili kaligrafiji?
Kaligrafija in ohranjanje veščin
Za tiste, ki nočete, da vam zamrejo te dragocene veščine in želite spodbujati svoje možgansko delovanje, vas vabim, da obiščete mojo trgovino, kjer najdete komplete za samoučenje kaligrafije. Najdete tudi brezplačni preizskus, ki ga je primeren za svinčnik. Tako vam ni treba prej po nakupih.
Kaligrafija ni samo umetnost, ampak tudi odličen način za ohranjanje mentalne ostrine in finomotoričnih spretnosti. Določene vaje in večino tih pisav lahko izvajate celo s preprostim svinčnikom, brez kakršnihkoli posebnih orodij.
Moderna kaligrafija s pisanimi markerji pomladnih barv.
Uporaba digitalnih orodij
Balasubramaniam poudarja, da nam ni treba popolnoma opustiti digitalnih orodij, da bi izkoristili moč rokopisa. Do sedaj raziskave kažejo, da pisanje s pisalom na zaslonu aktivira iste možganske poti kot pisanje s črnilom na papirju. Pomembno je gibanje, ne končni izdelek.
Jonathan Lambert je novinar iz Washingtona, D.C., ki poroča o znanosti, zdravju in politiki. *Članek je delno povzet po “Why writing by hand beats typing for thinking and learning” (Jonathan Lambert, NPR, 11. maj 2024).
Ni komentarjev