Kaj je kaligrafija?

Kaligrafija je oblika vizualne umetnosti, ki vključuje uporabo različnih kaligrafskih peres, čopičev in drugih materialov za poustvarjanje in imitiranje starodavnih pisav, lahko pa vključuje tudi digitalna orodja in jo lahko uvrstimo v najsodobnejše tehnike umetniškega ustvarjanja. Kot vsako umetniško delo je ustvarjena ročno, unikatno, intimno. Z razliko od tiskanega besedila, prav nobena pisava ni enaka. V dobi digitalizacije in umetne inteligence kaligrafija kot prostočasna dejavnost nudi kreativen pobeg, hkrati pa ustvarjalcem  ponuja digitalna orodja za vključitev te umetnosti in jo prepleta s sodobnim oblikovanjem.

Ko posnemate okrašeno keltsko pisavo, sledite poti starodavnih pisarjev, katerih sanje so bile ustvariti dediščino, ki jo bodo cenile vse prihodnje generacije. Učenje kaligrafije ni le navdušujoče, je tudi precej zabavno in kartkočasno. Kaligrafijo je mogoče uporabiti za ogromno zanimivih projektov:

• Za okrasitev sten ali drugih površin v obliki napisov ali kaligrafitov.
• Za ustvarjanje vabil, voščil, napisov, tabel in osebnih sporočil.
• Za dodajanje edinstvenega in elegantnega pridiha vsem darilom.
• Kot obliko samoizražanja ali meditacije.
• Iz kaligrafije lahko ustvarimo tudi računalniški font – tipografijo.
• Kaligrafijo lahko tudi digitaliziramo in jo tako prenesemo na najrazličnejše izdelke.

Kaligrafija na poročnem voščilu Foto: Zlatka Trstenjak Rampre

Kaligrafska nalepka – mandala – ustvarjena ročno.

Majica z napisom Slovenija – ustvarjeno ročno, s kaligrafijo.

Kaligrafija je umetnost pisanja, kar na kratko imenujemo tudi »lepopisje«. Poimenovanje izhaja iz grščine, nanaša pa se na besedi κάλλος kallos (lepota) in γραφή graphẽ (pisanje). Gre za starodavno, nadvse fascinantno rokodelsko spretnost, ki izboljšuje koncentracijo in krepi sposobnost za vizualizacijo, obenem pa predstavlja tudi izjemen tehnični izziv. Pri kaligrafiji gre za sestavljanje potez v črko, črke v besedo in nato v besedilo.  Vsaka kaligrafska pisava ima svoje značilnosti, in se je učimo upoštevaje pravila vsake posamične pisave.

Da bi lahko cenili obliko črk, kot jo uporabljamo danes, moramo razumeti nastanek in razvoj pisav, ki so stkane iz sumerskih piktogramov, grških hieroglifov, kitajskih pismenk in tudi prvih abeced. Zgodovina slikovnih simbolov ˗ piktogramov in jamskih poslikav ˗ sega 20.000 let nazaj v dobo zgodnje kamene dobe. Najznamenitejše najdbe se nahajajo prav v kompleksu podzemnih jam Lascaux v Franciji in v votlini Altamira v Španiji.

Kaligrafija obstaja že stoletja

Kaligrafija je bila primarna oblika komunikacije.

V današnjem svetu se kaligrafija obravnava bolj kot oblika umetnosti in manj kot način komuniciranja. Obstaja veliko različnih stilov kaligrafije in vsak ima svojo edinstveno lepoto. Če vas zanima več o tej obliki umetnosti, nadaljujte z branjem. Raziskali bomo zgodovino kaligrafije in najbolj poznane latinske pisave.

Knjiga Mastering the art of Calligraphy Foto: Zlatka Trstenjak Rampre.

Katere so najbolj znane kaligrafske pisave?

Pisave lahko razdelimo v tri sklope, in sicer:

Latinske pisave:

• Karolinška minuskula
• Rimske kapitale
• Unciala in polunciala
• Gotica (Blackletter)
• Italika
• Copperplate
• Spencerian

Nelatinske pisave:

• Starogrška pisava sega v 8. stoletje pr.n. št. Obširno so jo uporabljali po vsem Bizantinskem cesarstvu in se še danes uporablja v številnih vzhodnih pravoslavnih cerkvah. Grška abeceda je sestavljena iz 24 črk, ki so vse napisane z velikimi črkami – kapitalami.
• Ruska cirilica je bila zasnovana v 9. stoletju za prvi slovanski knjižni jezik, staroslovanščino, v začetku kot stara različica bolgarske abecede, od 10. stoletja pa se je začela uporabljati v Kijevski Rusiji za zapisovanje tega, kar je kasneje postalo ruski jezik.
• Arabščina je tretja najstarejša pisava, in sega v 6. stoletje našega štetja. Obširno so jo uporabljali po vsem islamskem svetu in se še danes uporablja v mnogih muslimanskih državah. Arabsko abecedo sestavlja 28 črk, vse pa so napisane s kurzivno pisavo.
• Hebrejščina je četrta najstarejša pisava, ki sega v 10. stoletje našega štetja. Uporabljali so jo predvsem v starem Izraelu in jo še danes uporabljajo Judje po vsem svetu. Hebrejska abeceda je sestavljena iz 22 črk, ki so vse napisane z velikimi črkami, kapitalami.

Piktogramske pisave ali pismenke:

• Kitajska kaligrafija je ena najstarejših oblik kaligrafije, znana po uporabi potez s čopičem za ustvarjanje zapletenih znakov – pismenk.
•  Japonska kaligrafija uporablja čopiče za ustvarjanje čudovitih piktogramov ali pismenk, vendar so znaki navadno enostavnejši kot v kitajski kaligrafiji. Japonska kaligrafija se pogosto uporablja tudi pri ustvarjanju tetovaž.

Zahodna kaligrafija – Western Calligraphy

Je kaligrafija latinskega pisnega sistema in v manjši meri grškega in cirilskega pisnega sistema. V srednjem veku je bilo izdelanih na stotisoče rokopisov: mnogi so bili iluminirani – okrašeni s poslikavami živali in obogateni z zlatom.

Krščanske cerkve so spodbujale razvoj pisanja s plodnim prepisovanjem Svetega pisma, predvsem Nove zaveze in drugih svetih besedil. Menihi na Britanskem otočju so prilagodili poznorimsko pisavo Uncialo, da bi razvili edinstven knjižni rok, imenovan “keltski” ali “otoški”, kar pomeni “otokov”. Od sedmega do devetega stoletja so v severni Evropi prevladovali keltskih iluminirani rokopisi, ki jih ponazarjata ‘Lindisfarnski evangelij’ in Book of Kells.

1. Unciala

Razvila se je nekje okrog četrtega stoletja ali celo nekoliko prej. Je majuskula, kar pomeni, da je sestavljena v celoti iz velikih črk oziroma kapital.

Prvotne različice je bilo možno pisati hitro, kasnejše različice, ki so jih pisali od sedmega do devetega stoletja so postale kompleksnejše in so zahtevale zasuke in manipulacijo pisala, kar je nekoliko upočasnilo pisanje hkrati pa zahtevalo nekoliko več koncentracije.

Ta pisava je nekoliko plosko okrogla in lepo stisnjena zato jo lahko lepo dopolnimo z verzalko oziroma okrašeno inicialko in tako razvijemo teksturo kaligrafskega dela. Primerna je za daljše tekste kjer ni potrebno podrobno branje besedila in je delo predvsem dekorativne narave, lahko pa jo uporabimo tudi na potrdilih, certifikatih in zahvalah za izpis imena prejemnika in z njo dosežemo čudovit kontrast tudi na predhodno tiskanih dokumentih.

Kaligrafska pisava Unciala.

2. Karolinška minuskula

Karel Veliki je v osmem stoletju pomagal pri širjenju lepe pisave. Z namenom poenotenja pisanja zahodne Evrope je bil izdan njegov odlok, ki je zahteval, da se Karolina uporablja za vsa obstoječa literarna dela, pravne dokumente in cerkvene službe.da je v svojo prestolnico Aachen pripeljal Alkuina, yorškega opata. Alkuin se je lotil velike revizije vseh stilov ter razvil nov rokopis, poimenovan po svojem pokrovitelju Karlu Velikem.

Bila je prva splošno uporabljena in priznana minuskula. Je nekoliko okrogla in malo širša pisava. Besede imajo energijo in lastnosti kurzive. Je elegantna in tekoča. Velike črke, ki spremljajo minuskulo so izposojene pri rimskih kapitalah, le da so visoke od 5 do 5 širin peresa.. Za lepši ritem izdelka se lahko dopolni z Rimsko kapitalo in je tudi lepo berljiva.

Kaligrafija – Karolinška minuskula.

3. Gotica in njena različica Rotunda

V desetem stoletju je večje povpraševanje po rokopisih zahtevalo spremembo predvsem v hitrosti pisanja, zato se je morala Karolinška minuskula nujno spremeniti.  Zahteva po več besedila na manjšem prostoru je pripeljala do tega, da so črke postale oglate in stisnjene.

Gotica in Rotunda sta se razvili iz karolinške minuskule v 12. stoletju. V naslednjih treh stoletjih so pisarji v severni Evropi uporabljali vedno bolj stisnjeno in kvadratno obliko Gotice. Tisti v Italiji in Španiji so imeli raje nekoliko bolj okroglo, a še vedno težko Rotundo.

Široka, kotna pisava je postala cenjena zaradi svoje vizualne privlačnosti.  Gotska pisava pritegne v vseh svojih različicah, saj ima močan dekorativni vtis.  Lepo sodeluje z nežno in čitljivo Italiko kjer se element nečitljivosti razblini.

Kaligrafija – Gotica.

4. Italika

Kaligrafska pisava z desnim naklonom ali ležeča pisava. V veliki meri temelji na humanistični minuskuli, ki se sama opira na karolinško minuskulo. Velike tiskane črke so enake humanističnim kapitalam po vzoru rimskih kvadratnih kapitelov. Italijanski učenjak Niccolò de’ Niccoli ni bil zadovoljen z malimi začetnicami humanistične minuskule, saj se je zdel ta slog prepočasen za pisanje. Kot odgovor je ustvaril ležečo pisavo, ki vključuje značilnosti in tehnike, katere so značilne za hitro pisavo Ima poševne oblike, potrebnih e manj potez za en znak/črko in za spajanje črk. Najpomembnejša sprememba je bila oblika črke a, ki jo je poenostavil iz dvonadstropne oblike v enonadstropno obliko ⟨ɑ⟩, ki je sedaj skupna večini rokopisov.

Pod vplivom ležečih premičnih tipk, ki so se uporabljali v tiskarskih strojih, se je slog ročno napisane ležeče pisave premaknil k nepovezanim, bolj uglajenim znakom. Do leta 1550 je italika postala zelo naporna, zato so jo pisarji prenehali uporabljati.

Na slog je vplival razvoj in uporaba bakrorezov v osemnajstem stoletju. Slog ležeče pisave, ki se uporablja danes, je bil pod vplivom razvoja v začetku 20. stoletja. V zadnjih nekaj desetletjih se je ležeča pisava v angleško govorečih državah promovirala kot lažja za učenje in kot alternativa tradicionalnim stilom kurzive.

Italika je v uporabi še danes, priljubljena je za za citate, poročna vabila, umetniško kaligrafijo in izboljšanje sloga rokopisa. Je zelo čitljiva in se na listinah ali priznanjih lepo ujema s Copperplate pisavo.

Kaligrafska pisava Italika.

5. Copperplate

Družina Copperplate zajema različne pisave s koničastim peresom, vključno z English Round Hand, English Round Text, Running Hand, Italian Hand, Spencerian, Ornamental Penmanship, Business Penmanship, Engrosser’s Script, Engraver’s Script, American Roundhand, Modern Calligraphy.

Ti stili pisave imajo skupne korenine in so bili pisani s koničastimi prožnimi peresi. Skozi čas so se razvijale pod vplivom spreminjanja orodij za pisanje in družbenih potreb, zaradi česar je to lahko zahtevna a zanimiva študija v zgodovini kaligrafije.

V 17. in 18. stoletju so se poklicni pisarji soočali z izzivom obvladovanja različnih slogov rokopisa, od katerih je bil vsak povezan s posebnimi funkcijami. Poslovni dokumenti so zahtevali en slog, zasebna korespondenca drugega, pravni dokumenti spet tretjega.  Poleg tega je imela vsaka država svoje nacionalne sloge pisave, pogosto nerazumljive tujcem.

V tem obdobju se je Evropa ponašala z osupljivimi 50. različnimi stili pisave, zaradi česar je bilo spretno pisanje redka veščina, ki so jo dosegali le najboljši mojstri pisanja.

Ker pa so zahteve sodobnega poslovanja rasle, je rokopis moral postati bolj dostopen in dati prednost preprostejšim in hitrejšim slogom.

Po besedah dr. Joeja Vitola (ustanovitelj IAMPETH.com) je Copperplate postal izraz, ki se uporablja v sodobnih kaligrafskih krogih za celo vrsto pisav, ki izhajajo iz sloga 18. stoletja, imenovanega English round hand.  Tudi nekatere sodobne definicije – vključno z Wikipedijo – navajajo, da se »Copperplate« nanaša na vse sloge kaligrafije s koničastim peresom.

Gre za ameriški preobrat stare angleške pisave Roundhand, ki jo tako čudovito predstavlja knjiga Georga Bickhama The Universal Penman, v kateri so predstavljeni trije slogi, ki so si precej podobni.

Kaligrafska pisava Copperplate.

Round hand – George Bickham, Universal Penman, 1741.

Zakaj so kaligrafi prešli z Round Hand na Copperplate?

Eden od razlogov je lahko ta, da je bil stil Round Hand splošen izraz po renesansi, medtem ko so drugi narodi imeli svoja poimenovanja  za podobne sloge. Francozi so imeli Ronde, pri Špancih se je imenovala Redondilla. Nato je v začetku 20. stoletja Edward Johnston uvedel Foundational Hand, imenovano Round Hand, ki je nadomestila britansko Raound Hand.

Vendar pa so Johnston in njegovi privrženci uporabili “Copperplate”, da bi nakazali, da je bila stara Round Hand slabša. Ime Copperplate izhaja iz bakrenih vgraviranih plošč, ki so jih uporabljali ob pojavu tiskarskih strojev in ne izvirnih ročno pisanih modelov. To je pripeljalo do tega, da je imelo ime Copperplate (bakrena plošča) med kaligrafi v 20. stoletju nekoliko negativno konotacijo. Medtem, ko so nekateri cenili njen čar, so mnogi menili, da je dekadentna in ji ne pripada mesto v svetu kaligrafije.

Uporaba izraza “Copperplate” je splošno sprejet krovni izraz za vse sloge, ki se pišejo s koničastim peresom. Pa vendar bi si kaligrafi morali prizadevati za razlikovanje med temi slogi in uporabljati pravilna imena, kadar je to mogoče.

Danes so ti stili pisanja nostalgični in romantični, primerni za poročne zaobljube, pisma, izpise ljubezenskih verzov, zaobljub in elegantno izpisana imena, ki krasijo namizne pogrinjke.

6. Spencerian

Pisavo za razvil Platts Roger Spencer leta 1840 in so jo kmalu zatem začeli poučevati v šoli, saj jo je Spencer ustanovil posebej za ta namen. Bila je hitra in čitljiva in posebej primerna za poslovno dopisovanje in elegantna osebna pisma. Spencer je navdih za pisavo dobil ob gladkih oblikah potočnih kamenčkov in je stremel k razvoju gladke in tekoče elegance. Spencer nikoli ni doživel velikega uspeha, saj je pred tem že umrl.

Po zaslugi njegovih sinov pa je pisava postala standard v Združenih državah s prej neobljavljeno knjigo Spencerian Key to Practical Penmanship, vse do uvedbe pisalnega stroja. V osnovnih šolah je je postopoma nadomestila Palmerjeva metoda po Ausitnu Palmerju, ki je predstavljala poenostavljen slog Spencerian pisave. Tudi Palmerjeva metoda je imela naslednico, in sicer Zaner -Bloser.

Kaligrafskih pisav je še veliko več in zanje najdemo tudi veliko literature za učenje.

Kako lahko kaligrafijo uporabimo danes?

 S kaligrafi je tako kot s pesniki. Če so pesniki rokodelci, ki iz besednega materiala kujejo čudovite verze, s čimer poskrbijo za prijetno glasbeno spremljavo, pa kaligrafi tem verzom vdahnejo še strukturo. In tako se verzi, ustvarjeni z roko, kar naenkrat okitijo s skoraj pravljično lepoto.

Sodobna kaligrafija se danes uporablja na različne načine. Odlična je za poročna vabila, vizitke ali celo kot oblika umetnosti. Nekateri jo uporabljajo za personalizacijo daril, voščil ali tudi poslovnih daril. S kaligrafijo nekateri pišejo po golih telesih, drugi spet okrasijo celotne stavbe. Naša kaligrafija je krasila tudi čisto pravo torto, gravirana pa predstavlja odlično darilo in jo najdete v redni ponudbi.

Poročna torta z napisom – napisano s kaligrafijo.

Obstaja veliko različnih vrst sodobne kaligrafije. Nekateri umetniki uporabljajo tradicionalna kaligrafska pisala na papirju medtem, ko drugi uporabljajo digitalna orodja. Tudi ročno napisano kaligrafijo se danes pogosto digitalizira in kot taka je uporabna za tiskovine v večjih nakladah ali za promocijske izdelke brez da bi izgubila svojo unikatnost.

Eden priljubljenih načinov uporabe sodobne kaligrafije je ustvarjanje poročnih vabil, napisov ali monogramov. Kaligrafijo je mogoče uporabiti tudi za namene blagovne znamke. Številna podjetja uporabljajo kaligrafijo za ustvarjanje logotipov in drugih materialov. Eden izmed trendovskih postopkov, ki imenitno sodelujejo s kaligrafijo, je graviranje. Pri graviranju gre za obliko trajne dekoracije izdelka in vrezovanje dizajna v samo površino.

Sodobno kaligrafijo lahko uporabljamo na več različnih načinov. Če iščete edinstven način, da svojim materialom dodate osebno noto ali želite ustvariti čudovito umetniško delo je moderna kaligrafija odlična.

Kaligrafija na poroki

Kaligrafski detajli lahko krasijo kuverte, vabila, menije, sedežne rede, poročne napisne table, ogledala z imeni gostov, namizne številke in zahvale gostom. Kaligrafijo lahko dodate na vaše poročne tiskovine in s tem vašemu dogodku dodate eleganten in oseben pridih. Pari se lahko na primer odločijo, da bodo njihova imena na vabilih izpisana s pravo kaligrafijo. Tako povežemo sodobno tehnologijo s starodavno umetnostjo in ustvarimo nekaj izjemnega.

Kaligrafski napis na poročni akrilni tabli Foto: Blaž Žnidaršič.

Zakaj je kaligrafija tako draga?

Obstaja kar nekaj razlogov, zakaj je kaligrafija dražja od drugih vrst tiskovin.

Prvič, orodja, potrebna za kaligrafijo, so specializirana in precej dražja od navadnega nalivnika ali kemičnega svinčnika.

Drugič, izdelava kaligrafije traja veliko več časa kot običajna pisava, zato so stroški višji. Učenje kaligrafije je dolgotrajno in zahtevno. Terja veliko vztrajnosti, pozitivni rezultati pa morda niso takoj prisotni, če je redno ne izvajamo.

Saj veste kaj pravijo: “Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.”

Nenazadnje, je to zelo specializirana veščina, ki jo zna vedno manj ljudi, saj so tudi osnovne šole že zdavnaj opustile predmet lepopisja.

S porastom poročne panoge se stopnjuje tudi zanimanje za moderno kaligrafijo. Pod pojmom moderna kaligrafija je mišljen stil kaligrafije, ki ne sledi  temeljnim pravilom tradicionalnih kaligrafskih pisav, kot so Copperplate, Spencerian, Italic, Blackletter itd. Sodobna kaligrafija se opira na določena načela tradicionalne kaligrafije, moderen stil pa vam res zagotovi več ustvarjalne svobode. Vsekakor je potrebno najprej osvojiti pravila določene pisave in šele nato pisavo nekoliko modernizirati nato razviti nek čisto svoj unikaten slog.

Kaligrafski materiali Foto: Zlatka Trstenjak Rampre.

Viri:

Ralph, C. (2006). The Complete guide to  Calligraphy. London, Anglija: Cico Books.

Drogin, M.(2015). Medieval Calligraphy, Its history and Technique. New Jersey, ZDA: Library of Congress  Cataloging-in-Publication Data.

Mehigan, J. (2006). Mastering the art of Calligraphy. Annes Publishing Ltd.

Sledite na: Instagram, Facebook in TikTok